Psalms 22

22. Poglavje

1{Načelniku godbe; kakor ‚Košuta jutranje zarje‘. Psalm Davidov.} Bog moj, Bog moj, zakaj si me zapustil? Daleč si od rešitve moje, od stoka mojega besed. 2O Bog moj, kličem po dnevi, a ne odgovarjaš, tudi po noči, in ni mi pokoja. 3Ti si vendar svet, ki stoluješ nad slavospevi Izraela. 4V tebe so upali očetje naši, upali so, in osvobodil si jih. 5K tebi so vpili, in oteti so bili, v tebe so upali, in niso bili osramočeni. 6Jaz pa sem črv in ne mož, poroga ljudem in zaničevan od ljudstva. 7Vsi, ki me vidijo, me zasmehujejo, režé se in z glavo majó: 8Zanašal se je na Gospoda! Ta naj ga reši, otme ga naj, ker ima veselje nad njim! 9Saj ti si, ki si me potegnil iz materinega telesa, vdahnil si mi upanje pri prsih matere moje. 10Nate sem oprt od rojstva, od telesa matere moje si Bog moj mogočni ti. 11Ne bivaj daleč od mene, ker je blizu stiska, ker ni pomočnika. 12Obsuli so me junci mnogi, krepki junci basánski so me obstopili. 13Žrelo svoje odpirajo zoper mene kakor lev zgrabljiv in rjoveč. 14Kakor voda se razlivam in vse kosti moje se razklepajo; srce moje je podobno vosku, taja se v osrčju mojem. 15Moč moja je usehnila, da je kakor čepinja, in jezik moj se prijemlje nébesa mojega, in v prah smrti si me položil. 16Kajti obdali so me psi, hudobnikov krdelo me je obkrožilo, prebodli so moje roke in noge moje. 17Seštel bi lahko vse svoje kosti; oni pa gledajo, všečno se ozirajo v me. 18Oblačila moja delé med seboj in za suknjo mojo mečejo kocko. 19Ti pa, Gospod, ne bivaj daleč, moč moja, hiti mi na pomoč! 20Otmi meču dušo mojo, iz moči psa edino mojo. 21Reši me iz žrela levovega! Da, izpred rogovja divjih bivolov si me uslišal. 22Oznanjati hočem ime tvoje bratom svojim, sredi zbora te bom hvalil: 23Vi, ki se bojite Gospoda, hvalite ga; vse seme Jakobovo, slavite ga, in boj se ga vse seme Izraelovo! 24Ker ni zaničeval in ni mrzel trpljenja trpinovega, tudi ni skril obličja svojega pred njim; temuč ko je vpil do njega, ga je uslišal. 25Od tebe izvira hvalospev moj v zboru velikem; obljube svoje bom opravljal vpričo njih, ki se ga boje. 26Jedli bodo krotki in se nasitili, hvalili bodo Gospoda, kateri ga iščejo; živi naj srce vaše vekomaj! 27Spomnijo se in izpreobrnejo se h Gospodu vsi kraji zemlje, in klanjale se bodo pred teboj vse družine poganskih narodov. 28Kajti Gospodovo je kraljestvo in on vlada nad narodi. 29Jedli bodo in priklanjali se vsi zemlje bogatini; pred njim bodo padali vsi, ki gredo v prah in ki ne morejo ohraniti duše svoje v življenju. 30Potomstvo mu bo služilo; pripovedovali bodo o Gospodu prihodnjemu rodu. 31Pridejo in oznanjali bodo pravičnost njegovo ljudstvu, ki se porodi, da je to izvršil.
Copyright information for SloChraska